top of page

Branko Zupanc

se je rodil 30. marca 1950 v Migojnicah.

 

Z družino živi v Celju na Hudinji. Po poklicu je pravnik, konec leta 2010 pa se je upokojil.

 

Izdal je pet pesniških zbirk:

  • MODRE SENCE 1987

  • TIŠINA SAMOTE 1989

  • SIPINE ŽIVLJENJA 2002

  • PADAJOČI VETER 2004

  • V NEKEM TIHEM ČASU 2008

 

Napisal je preko dvesto besedil za narodnozabavne ansamble. Med njimi so uspešnice :JESEN IHTI, MAMINA RUTA, ZDAJ VEČ NE MOREM DOMOV (izvaja ansambel Braneta Klavžarja), V VETRU JE TVOJ NASMEH (izvaja ansambel Franca Žerdonerja), ZA ČEŠNJEVO MIZO (izvaja ansambel Vagabundi) …

 

Za plesno skupino IGEN je napisal glasbeno baletno pravljico POTOVANJE V MODRO in SMEŠKO MED ČRKAMI ALI PLESNA ABECEDA, ki jo je posnela TV SLOVENIJA.

Songe prepeva Neca Falk, uglasbil pa jih je profesor Jani Golob.

 

Konec leta 2010 je izdal knjigo NOČ PADA NA DOBROVLJE, s tematiko iz druge svetovne vojne (spomini njegovega očeta, Ludvika Zupanca –Iva, prvoborca, na partizanska leta 1941-1945 na Štajerskem in v Savinjski dolini.

 

Je član Društva pesnikov slovenske glasbe. Kot pisec besedil je prejel poleg drugih priznanj in nagrad še Souvanovo nagrado za življenjsko delo (2006) in nagrado Marjana Stareta za dolgoletno kakovostno ustvarjanje besedil (2008).

 

V mesecu avgustu 2011 je izšla njegova druga knjiga- roman RDEČI SNEG NA IGRIŠAH, v kateri opisuje družino Hribar, ki se je preselila leta 1901 z Motnika na Igriše, (prelaz med Gozdnikom in Kalom, oziroma Mrzlico), na nekdanjo domačijo Igrišnikovih. V knjigi opisuje mladost Leopolda Hribarja in njegovih pet otrok, glavna junakinja pa je Marija Hribar (Mimika). Družina je skoraj vsa tragično preminula 7.3.1943, ko so Nemci požgali domačijo, v hiši in na dvorišču pa so pobili nekaj domačih ljudi, (očeta, mačeho, sina Francija in sosedovega Ramšakovega Franca) padli pa so tudi trije partizani. Opisana je pot Mimike v Stari pisker, mariborske zapore, Auschwitz, Ravensbrueck, Siemnesstad, Sachsenhausen, Spandau in vse do osvoboditve, ko se je 1. septembra 1945 vrnila v Slovenijo. Knjiga se konča z njeno poroko leta 1946.

 

V mesecu oktobru 2012 je izšla njegova tretja knjiga ŠE SO TISTE POTI, v kateri so zapisane zgodbe pripovedovalcev: Franca Petka iz Pongraca 39, njegova brata Vinka iz Sv.Lovrenca, Karla Goriška iz Pongraca 2a. V knjigi so tako zapisana pripovedovanja in doživetja ljudi v času nemške hajke, 13. oktobra 1944, v kateri je padlo šest partizanov v  Mrzliškem grabnu, požig nekaterih domačij in zidanic na Homu, 15. aprila 1945, beg Karla Goriška pred gestapovci in njegova pot v partizane, aretacija Pavlike in Škraberja poleti 1944, pot Nežike Ribič –Cvetke iz Zabukovice v partizane in še nekaj resničnih zgodb domačinov iz Migojnic ter ljudi iz okolice Celja. V zadnjem poglavju – V IZGNANSTVO, je opisana pot Pavelškove družine iz Migojnic v pregnanstvo na Hrvaško leta 1941 in vrnitev v domači kraj leta 1945. V knjigi je veliko fotografij iz obdobja, ki ga opisuje ter fotografije vseh pripovedovalcev.

 

Je tudi aktivni član Celjskega literarnega društva.

 

Pripravlja novi knjigi: PREHODI, v kateri bo dvajset resničnih zgodb slovenskih pripovedovalcev, med njimi je tudi avtor, ki so doživeli neverjetna doživetja in sanjali preroške sanje, ki so se kasneje v celoti uresničile. Druga knjiga, ki bo imela naslov PRESELJENCI, bo opisovala pričevanja ljudi, ki so jih Nemci preselili leta 1941 v Nemčijo.

Please reload

Celjsko literarno društvo, Gregorčičeva 6, 3000 Celje; ID za DDV: 84707976 ; TRR: SI56 0510 0801 0642 929; Odgovarja: Ivan Janez Domitrovič, predsednik

bottom of page